Ljubeljščica z otroki

Parkirali smo na Ljubelju in takoj mahnili po stari cesti proti najstarejšemu gorskemu prelazu v Evropi, staremu Ljubelju! Že leta 1689 je Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske zapisal, da bi pod vznožjem starega Ljubelja lahko prekopali luknjo, vstop pri sv. Ani, izstop pri St. Leonhardu. Današnji predor je bil odprt šele leta 1964, dolžina 1,8 km. Na vrhu stojita dva kamnita obeliska, ki sta ju na vrh pripeljala kar 187 vlečnih konj.

Za kočo se skriva gozdna pot, ki vodi po grebenu do Polne peči (1503 m). Pot je nezahtevna, pribljižno 30 minut hoje, pa še malin smo se na poti najedli. Na vrhu čudovit razgled in klopca za počitek.

Naprej pa znak ni bil prijazen, napovedoval je zahtevno pot. Mladiči so se obrnili nazaj proti Ljubelju, jaz pa sem se odločil, da nadaljujem proti koči na Zelenici čez vrh Ljubeljščice (1704 m). Pot je postala bolj razgibana, nekaj zajl, prepadne stene, adrenalina ni manjkalo. Vesel sem bil, da so punce izbrale varnejšo pot, jaz pa sem užival v samoti in razgledu.