Martuljški slapovi

Izlet smo začeli na parkirišču, od koder smo se peš odpravili ob glavni cesti proti Kranjski Gori. A le za kratek čas – že kmalu smo zavili levo na kolesarsko pot, kjer so nas usmerjale tudi planinske oznake. Ta uvodni del je bil prijeten in nezahteven, idealen za ogrevanje in lovljenje ritma z otroki.

Kolesarski poti smo sledili do prvega križišča, nato pa nadaljevali naravnost na makadamsko cesto. Kmalu smo zavili desno na za promet zaprto cesto in sledili oznakam za Triglavski narodni park. Ko se je pot razcepila, smo izbrali levo smer, ki nas je pripeljala do mostička čez reko – že tukaj se je začelo pravo doživetje.

Takoj za mostom smo zavili desno v sotesko Martuljških slapov. Sprva smo hodili ob reki po zložni poti, nato pa so sledile stopnice in nekoliko strmejši odseki, kjer je bilo treba malo več energije (in spodbude).

Prečkali smo most z lepim razgledom na Spodnji Martuljkov slap, kjer smo se ustavili, občudovali moč vode in naredili nekaj fotografij. Pot se je nato nadaljevala pod strmimi pobočji, mestoma po vlažnem terenu, kar je zahtevalo nekaj previdnosti, a ni predstavljalo večjih težav.

Ko smo prišli do kolovoza, smo zavili levo in kmalu prispeli do razpotja. Pot proti bivaku pod Špikom smo pustili za kdaj drugič in nadaljevali po spodnji poti, ki nas je v nekaj minutah pripeljala do Ingotove koče na planini Jesenje.

Tam smo si privoščili zaslužen postanek – domači žganci z ocvirki so bili pika na i celotnega izleta. Po dobri malici, počitku in uživanju v razgledih smo se odločili, da bo tokrat to naš končni cilj.

Sledil je še sproščen sestop nazaj v dolino. Punci sta bili po dobri malici polni energije, midva pa zadovoljna, da smo ujeli popolno ravnovesje med gibanjem, naravo in uživanjem. Preprost, a res lep družinski izlet, ki ga bomo z veseljem še ponovili.