Kuk in Nagnoj

Pred kratkim sem pri kolegu Simonu zasledil, da so se s prijatelji podali na greben Kolovrata – meni do takrat še precej neznan konec Slovenije. Ker imava nasprotno tolminsko hribovje že dobro raziskano, sva se odločila, da tokrat raziščeva še drugo stran in preveriva, kaj ponuja ta razgledni greben.

Iz Tolmina proti Nagnoju vodi široka asfaltirana cesta, ki se višje prevesi v makadam. Ob poti naju je razveselil še izvir sveže vode tik ob cesti – idealen kraj za kratek postanek in osvežitev pred zadnjim delom vzpona.

Sprva sva sledila oznakam za Nagnoj, nato pa na obzorju opazila še en vabljiv vrh, ki se je zdel skoraj na dosegu nog. Radovednost je naredila svoje in zavila sva proti njemu. Izkazalo se je, da gre za Kuk (1243 m), najvišji vrh Kolovrata. Na vrhu sva si privoščila malico, uživala v razgledih in si vzela trenutek za oddih, preden sva nadaljevala proti najinemu prvotnemu cilju.

Pot proti Nagnoju naju je mestoma prisilila, da sva sestopila s kolesa in ga potisnila – a nič pretiranega, le kratek opomnik, da v hribih ni vedno vse vozno. Nagnoj (1193 m), drugi najvišji vrh Kolovrata, naju je nagradil s čudovitimi razgledi na Beneško Slovenijo, Matajur, Kanin, Krnsko pogorje in preostali del grebena.

Posebno doživetje ponuja prav greben Nagnoja, ki je kot muzej na prostem. Še danes so jasno vidni vojaški jarki iz časa soške fronte, kar daje turi poseben zgodovinski pečat.

Pri spustu sva sicer zgrešila odsek, ki ga je Simon tako zelo pohvalil – a ravno to je dober izgovor, da se v te kraje kmalu vrneva in raziščeva še tisto, kar nama je tokrat ušlo.