Kolesarska pot Bled - Bohinj

Ker je bila nedelja – in ker se kolona proti Bledu običajno začne že pri Šobcu – smo avto raje pustili v Radovljici, pri nakupovalnih centrih.

Z nekaj potrpežljivosti in vztrajnosti smo se s kolesi prebili mimo Blejskega jezera, kjer je bilo ob takšni uri in na tak dan pričakovano veliko turistov, urejenih kolesarskih stez pa žal na Bledu ne premorejo.

Pravi užitek se je začel šele v Bohinjski Beli. Tam smo gnečo pustili za sabo in se priključili skoraj dokončani kolesarski poti Bled–Bohinj.

Pot je v veliki meri asfaltirana – kakšnih 90%. Le v soteski se pojavi krajši makadamski odsek, ki ga z gorskimi ali gravel kolesi brez težav prevozite, cestni kolesarji pa bodo tam stisnili zobe in za trenutek stopili s kolesa.

Sama trasa je res lepa. Poleti bo večji del poti prijetno v senci, za osvežitev pa poskrbi tudi bližina Save Bohinjke, ki se ji pot na več mestih povsem približa. Včeraj so se pri slapu Grmečica že kopale pogumne mladenke, prizor, ki nas je hitro prepričal, da smo naredili kratek ovinek in si slap ogledali še od blizu. Vredno vsake minute. Res noro lepo.

Izlet zaključili v Bohinjski Bistrici, pri kampu Danica. Če bi dodali še slabih 20 minut, bi prispeli vse do Bohinjskega jezera. Pot nazaj z otroki bi bila še predolga zato se je Tatjana javila in skočila nazaj v Radovljico po avto.

Za naslednjič pa vemo: avto bomo raje pustili kar v Bohinjski Beli (pri cerkvi), ali pa bomo odsek iz Radovljice do tja odpeljali po mirnejši poti skozi Ribno.