Belo jezero - Weissensee

Najin drugi del dopusta je vedno šporno obarvan. Ker v okolici Kranjske Gore, kjer vsako leto rada preživiva del dopusta, že dobro poznava večino zanimivih kolesarskih poti, sva se tokrat odločila pogledati čez mejo, v bližnjo Avstrijo.

Približno 30 minut vožnje iz Kranjske Gore se nahaja ledeniško Belo jezero - Weissensee, ki ga obdajajo gozdovi, prepredeni z gozdnimi vlakami in potmi.

Pot sva začela na parkirišču pri uvozu v bližnji kamp Seecamping Müller. Makedamska cesta se začne vzpenjati praktično takoj in po približno dvajsetih minutah vožnje sva prišla do prve kmetije, kjer je pot vodila skozi kmečko dvorišče. Tu naju je čakalo nekoliko neprijetno presenečenje. Gospod, za katerega predvidevam, da je bil lastnik kmetije, nama ni dovolil prečkati dvorišča in naju je usmeril na travnik okoli kmetije. Pa razumi, če lahko.

Za kmetijo se pot počasi, a vztrajno vzpenja naprej v gozd. Klanec postaja vse bolj strm, gozd pa vse gostejši. Le občasno se razredči in med drevesi se odpre pogled na Belo jezero spodaj.

Jezero leži na približno 930 metrih nadmorske višine in velja za najvišje koroško kopališko jezero. Svojo značilno belo-modro barvo dolguje krednim bregovom iz okoliških gora, po katerih je dobilo tudi ime. Ima pa tudi zanimivo zgodovino - leta 1987 so na njem snemali prizore za film o Jamesu Bondu Dih smrti, leta 2007 pa je gostilo prvo svetovno prvenstvo v podvodnem hokeju na ledu.

Na vrhu sva naredila daljši postanek, posnela nekaj fotografij in se nato vrnila proti izhodišču.

Ker ima jezero zaradi svoje lege zelo prijetno klimo, je bila kljub nadmorski višini tudi temperatura vode presenetljivo ugodna. Kolesi sva tako zamenjala za kopalke, vročino pa za osvežitev v jezeru.

Kombinacija vzpona, razgledov in kopanja je bila za zaključek izleta odlična. Malo me skrbi le to, da sem avstrijsko vinjeto kupil šele na poti nazaj. Upam, da mi bodo pogledali skozi prste.